Ker se nam v letošnjem letu sonce še vedno sramežljivo skriva za temnimi in težkimi oblaki, smo  Zajčki hitro izkoristili njegov malo manj sramežljiv dan in mu dali priložnost, da nas nežno poboža po naših ličkih, noskih in glavicah. Končno. Oblečeni v kratke rokave in s kratkimi  hlačami, smo se podali na krajši pohod nad Kobarid. Pozdravljali so nas mnogi ptički, med  drugim tudi kukavica, katere pesem nam je dobro znana. Pozdrav smo ji radi vrnili in ji zapeli pesmico tudi sami. Pot nas je vodila po kar dodobra namočeni gozdni poti in na trenutke smo morali biti precej previdni, da nam ni kakšen kamen ali korenina spodnesla naših nog. Ugotovili smo, da smo čedalje spretnejši  in nas mali padci sploh ne spravijo več v jok. Spoznali smo razliko med gozdno jagodo in njej zelo podobnim indijskim jagodnjakom ter si od blizu pogledali navadnega slepca. Naučili smo se, da ta sploh ni kača, ampak breznogi kuščar, ki človeku ni nevaren, bati se ga morajo predvsem gosenice in polži… Najbolj pa nam je prijalo, ko smo se prijetno utrujeni usedli v senco ter pojedli sadno malico in se malce odžejali.             

Pripravila vzgojiteljica Urša

(Skupno 141 obiskov, današnjih obiskov 1)