Ko smo v ponedeljek prišli v vrtec, smo opazili, da je naše igrišče čisto, kot bi ga posesale naše mamice. Niti enega listka ni bilo na našem travniku. Spraševali smo se, le kdo je bil tako priden in tako lepo počistil. Najprej smo pomislili na ježka, ki je mogoče potreboval listje za svoj brlog, pa na veveričko, ki si je želela postlati svojo duplino. Celo na polžke smo se spomnili, ki so morebiti potrebovali topel prostor, kamor bi se skrili in počakali na pomlad. Le kdo bi vedel?

Potem pa smo zagledali kupe listja na naših terasah in ugotovili, da je striček veter napihal vse listje na kup. Ko je tako lepo počistil, in ni več vedel kaj naj z listjem počne, jo je popihal čez Krn, nam pa naredil veliko veselje. Po listju smo se valjali, skakali in se z njim igrali. Metali smo ga v zrak, da je bilo videti, kot da sneži. Zakopali smo se vanj in bili kot medvedki v svojih brlogih.

Ko je bilo igre dovolj, smo se odločili, da listje pospravimo. Vzgojiteljici sta prinesli veliko črno vrečo. Skupaj smo vanjo pobrali vse listke in jih odnesli v visoko gredo, da bo iz njega nastala zemlja.

Nekaj najlepših listkov smo prihranili in jih prinesli v igralnico. Z njimi smo okrasili steklene kozarčke. Ker smo ravno prebrali pravljico Plamenčki sreče, smo se odločili, da tudi mi odnesemo domov vsak svoj plamenček sreče in ga podarimo svojim domačim.  V z listki okrašene kozarčke smo položili čajno lučko, ki jo bodo naš starši prižgali in tako bo topel plamen ogrel naša srca in naš dom.

avtorica: Petra Krivec